V romanu Zlata poroka ali Tržaški blues pisateljica Evelina Umek pretresa stanje duha slovenske manjšine v Italiji in vse pojave globalizirane družne, ki so z njo povezane, kot so narodno odpadništvo in odtujevanjo lastnim koreninam. Z izredno občutljivostjo avtorica s psihološkega in družbenega vidika poroča o zlatoporočnem dnevu v življenju razširjene slovenske družine v Trstu. Dan se začne z jutranjim prebujanjem zakoncev Jolande in Franca, konča pa pri zlatoporočnem obredu in skupnem večernem slavju v gostilni, na katerem privrejo na dan dolgo zamolčane misli, očitki, zamere. Slika, ki se tako izriše, je vse prej kot idilična, saj avtorica neizprosno zareže v najbolj »moderne« pojave sodobne družbe in take posebne, kot je lahko manjšinska. Pripovedni ritem je hiter, dramatičen, dialogi so učinkoviti, kar te na mah pripelje do (ne)pričakovanega razpleta.