Pokojni šolnik in kulturni delavec prof. Ivan Artač (1921-2005) je leta 2002 izdal zbirko spominov na leta doraščanja in mladosti, od otroštva do prihoda v Trst, z naslovom Nebo je žarelo. Idealno se to delo nadaljuje v zbirki novel in kratkih zgodb z naslovom Zaraščene stezice.

Knjiga je pripoved o vsakodnevnem življenju slovenske narodne skupnosti v Italiji v drugi polovici prejšnjega stoletja in je zato zanimivo osebno pričevanje iz zgodovinskega, antropološkega, socialnega in psihološkega vidika. Gre za svet, ki ga ni več, a ki izžareva globoko vero v človeka in v moč premagovanja vsakdanjih težav. Vse to nam avtor posreduje na neposreden način; njegov pripovedni slog je veder in sočen, literarna govorica pa čista in prepričljiva.