Gre za osemintrideset črtic, napisanih s pristnim pripovednim pristopom in z željo po posredovanju osebnih, čustvenih vidikov najrazličnejših življenjskih situacij.

Drago Štoka, tržaški javni in politični delavec, se rad posveča avtobiografskemu pisanju (pri založbi Mladika so že izšli “Po prehojeni poti”, “Jože Peterlin v mojem spominu” in “V politčnem vrtincu). Kljub svoji dolgoletni javni angažiranosti ostaja srž njegovega pripovedniškega dela prav človek in njegova privatna, osebna dimenzija. Kot če bi avtor želel poudariti, da le dobra, plemenita oseba lahko resnično postori kaj za skupnost in njegovo dobrobit. Velikega pomena imajo za njega torej ljudje, osebna srečanja, pogovori, spomini na dragega prijatelja, ker prav ti pustijo v sočloveku svojo sled in mu pomagajo do osebne rasti. V črticah pa so tudi prisotna razmišljanja priložnostne narave, vtisi s potovanj (Egipt, Argentina, Rusija), osebna vernost in z nostalgijo prežet pogled na včerajšnji svet.