Smešne, resnične pripovedi slovenskih ribičev

Kapetan Bruno Volpi Lisjak (Slovensko pomorsko ribištvo skozi stoletja; Čupa, prvo slovensko plovilo in drevaki) ponovno sega v njemu ljubo morsko tematiko, tokrat pa ne z vidika strokovnjaka za pomorstvo, ampak kot zbiralec ljudskega, etnografskega blaga. V zbirki črtic Vonj po morju se zvrstijo pred bralčeve oči ribiči iz Križa, Nabrežine in Kontovela iz časa prve polovice 20. stoletja, ko je bilo ribištvo na slovenski obali od Trsta do izliva Timave še v polnem razmahu in so slovenski ribiči prodajali svoj ulov v tržaškem središču. Junaki teh zgodb so resnične osebe iz preteklosti, in dogodki, o katerih Bruno Volpi pripoveduje, so se res zgodili. Ti ljudje so zato tudi umeščeni v svoje gospodarsko, socialno in zgodovinsko okolje z bogato bero detajlov o načinu lova, uporabi mrež, odnosu do avstrijske in italijanske oblasti ter ureditvi družinskega in vaškega življenja. Dopolnjuje zbirko še končna avtobiografska pripoved o plovbi s starim parnikom od Edinburga do Trsta.