Spremna beseda

S profesorjem Bojanom Pavletičem sva se spoznala pred mnogimi leti na tržaški radijski postaji, kjer je bil med pobudniki časnikarskih oddaj o športu. Jaz sem bil takrat kot on samo zunanji sodelavec pri programskem oddelku in sem se ukvarjal predvsem s kulturo in dramatiko.
Dolgo let sva hodila drug mimo drugega, se vljudno pozdravljala, sodelovala sva pri znamenitem zamejskem teku STEDO ob 25-letnici konca druge svetovne vojne.
Nekoliko bolj sem postal pozoren na njegovo delo, ko se je moj svak Joži Peterlin odločil, da bo odšel na višjo šolo za šport in telesno vzgojo v Rimu. Takrat sem razumel, koliko dela je prof. Pavletič opravil na področju športa med Slovenci v Italiji.
Toda Bojan Pavletič ni bil samo profesor telesne vzgoje. Zanimal se je za splošno kulturna vprašanja, šport je povezoval z vzgojo in zelo mu je bila pri srcu narodnostna problematika. Tako sva se po mnogih letih znašla prav na tej skupni točki in sam se je ponudil, da bi na študijskih dnevih DRAGA 1999 nastopil kot predavatelj na temo »Južni Sokol kot priča slovenske prisotnosti v razvijajočem se Trstu«.
Leta 2003 me je poiskal in ponudil za tisk zgodovinsko pričevanje o začetkih slovenskega šolstva na Tržaškem v prvih povojnih letih. Tako je z letnico 2003 izšla knjiga Prarealci iz Ulice Starega lazareta.
Njegova največja bolečina je bila primorski eksodus, odhod Slovencev s Primorskega v Jugoslavijo po prvi svetovni vojni. O tem je napisal knjigo spominov Devet velikih jokov, ki je izšla pri naši založbi leta 2007. Za to delo je prejel nagrado Vstajenje.
Po pohvalah, ki jih je bil deležen ob izidu te knjige, se je opogumil in priznal, da ima v predalu tudi literarno delo – roman. Po dolgem prigovarjanju mi ga je izročil. Takrat je bil že bolan. Še nekajkrat sva se potem srečala. Mesec pred smrtjo mi je prinesel nekaj pesmi. Dal mi je telefonske številke, na katerih ga lahko poiščem. Potem sva se še nekajkrat pogovorila po telefonu. Bili so to najini zadnji pogovori.
Njegov tekst izhaja postumno kot labodji spev človeka, ki je gorel za slovenstvo na zahodnem robu naše domovine. Vam, bralcem, v branje njegovo poslednje umetniško delo.

Marij Maver

nazaj