Alojz Rebula (Šempolaj pri Trstu, 21. julij 1924), je med najpomebnejšimi sodobnimi slovenskimi avtorji. Po klasični maturi je diplomiral iz klasične filologije na Univerzi v Ljubljani. Do upokojitve je poučeval latinščino in grščino na slovenskih višjih srednjih šolah s slovenskim učnim jezikom v Trstu.
Je avtor romanov (Senčni ples, V Sibilinem vetru, Divji golob, Jutri čez Jordan, Kačja Roža, Maranathà ali leto 999, Cesta s cipreso in zvezdo, Nokturno za Primorsko, Zvonovi Nilandije), dnevnikov (Ko proti jutru gre, Previsna leta, Oblaki Michigana, Gorje zelenemu drevesu, Iz partiture življenja), zbirk kratke proze (Vinograd rimske cesarice, Snegovi Edena, Arhipel), esejev (Smer Nova zemlja, Ob slovenskem poldnevniku) in dram (Operacija Timava, Savlov demon).
Njegova dela so prevedena v italijanščino (Nel vento della Sibilla, La peonia del Carso), francoščino (Demain, le Jourdain), nemščino in srbo-hrvaščino.
Prejel je številna priznanja in nagrade: leta 1995 Prešernovo nagrado za literarni opis, leta 1997 mednarodno nagrado Acerbi, leta 2005 nagrado kresnik za roman Nokturno za Primorsko, leta 2008 častni doktorat Univerze na Primorskem. Je redni član SAZU.