Knjigo, ki jo je uredila Vera Vetrih, sestavlja več poglavij. Osrednji del knjige zajema pogovor s Ferdovo nečakinjo Majdo Colja (Trst, 1939), v katerem pričuje o družinah Bidovec, Colja in Tomažič. Oče intervjuvanke, Emil Colja, je bil namreč brat Eme Colja, ki se je leta 1915 poročila s Pepijem Tomažičem in katerima sta se rodila sin Pino in hčerka Danica. Mama intervjuvanke, Tončka Bidovec, pa je bila sestra Ferda Bidovca. Ker so Majdina starša leta 1943 aretirali, je mala Majda ostala pri teti Emi v vili Tomažič do konca vojne. Intervju z Majdo Colja bogatijo fotografije iz njenega osebnega arhiva in pet pisem, ki jih je Ferdo Bidovec leta 1930 poslal staršem iz rimskega zapora Regina Coeli.
V zadnjem poglavju je objavljen esej zgodovinarja Staneta Grande z naslovom Iz napornega sosedstva v krvavo sobivanje, v katerem je orisan razvoj slovensko-romanskih oziroma slovensko-italijanskih odnosov od skupnega bivanja v avstro-ogrski monoarhiji do konca druge svetovne vojne.
Uvodni besedi h knjigi sta napisala Alojz Rebula in Boris Pahor. Pisatelj Rebula je izpostavil pomen življenjskega gradiva, ki izhaja iz intervjuja Majde Colja, Boris Pahor pa je podal oseben spomin na mladega Ferda Bidovca iz časa, ko ga je videval na trgu ob Rusem mostu v Trstu.