V Pismih Darinki je zbranih triinštirideset pisem iz obdobja 1930-34, ki jih je Stanko Vuk napisal prijateljici licejki Darinki Zorec po svojem odhodu iz Ljubljane. Pisma piše z Goriškega, s potovanj po Italiji in iz mest, v katerih je služil vojaški rok. Zaznamuje jih mladostni nemir, življenjsko načrtovanje, trenutna razpoloženja, predvsem pa sladka in opojna zaljubljenost dvajsetletnika. Pisma niso bila doslej omenjena v nobeni zgodovini slovenskega slovstva in s to izdajo so prvič zapustila domač arhiv lastnice, ki želi dopolniti doslej poznani literarni opus.

Pisma je uredila in pripravila za objavo Milena Lavrenčič Lapajne, ki je tudi avtorica spremne besede.

Stanko Vuk se je v slovensko literaturo zapisal zlasti s pesmimi in prozo, posebno mesto pa imajo njegova ljubezenska pisma ženi iz zapora. Zgodbo o Stanku Vuku sta opisala pisatelj Fulvio Tomizza v romanu »Gli sposi di via Rossetti« (Mladoporočenca iz Ulice Rossetti) in Tone Partljič v drami »Kakor pečat na srce«.