Istrski publicist in javni delavec Milan Gregorič (Dekani, 1934) je v svojem zadnjem delu s pomenljivim naslovom Moj dom zapisal odzive na pomembnejša notranjepolitična in druga družbena dogajanja, tudi širša mednarodna, v času od slovenske politične pomladi naprej, preko tranzicije pa vse do današnjih dni, s posebnim poudarkom na tem, kako so ta dogajanja sprejemali ljudje v Slovenski Istri. Zapisi v knjigi prinašajo konkretne dogodke, njihove glavne akterje z imeni, priimki in stališči, ter avtorjeve odzive na dogajanja. Teksti so urejeni v tematske sklope in razporejeni po časovnem redu, tako kot so nastajali. Avtor se na koncu dotakne tudi eksistenčnih vprašanj in osmišljanja življenja in veje tako iz knjige tudi njegov duhovni avtoportret. S knjigo je avtor hkrati opravil neke vrste rentgensko sliko stanja duha slovenske družbe in predvsem ožigosal stranpoti tranzicije ter nastavil ogledalo njenim glavnim akterjem, zlasti tistim iz vrst slovenske levice, ki je s svojimi dejanji usodno zaznamovala obravnavano obdobje.

V spremni besedi je Saša Martelanc izpostavil značilnosti Gregoričevega sloga in vsebine, ki so etični žar, odsotnost sleherne zlobne ali zvijačne misli in dojemanje resnice kot najbližje sorodnice svetega.