MLADIKA

Konec decembra je izšla številka 9-10 tržaške revije Mladika, zadnja v letu 2011. Dvojna številka je zelo bogata z gradivom in prinaša tudi posebno prilogo »Predhodniki slovenske osamosvojitve v našem zamejstvu«, ki jo je pripravila Knjižnica Dušana Černeta ob nedavni razstavi v Peterlinovi dvorani v Trstu. Razstava, ki je nastala ob 20-letnici samostojne Slovenije, je želela biti pričevanje o gibanjih, društvih in osebnostih, ki so v zamejskem prostoru v viharnem povojnem času drzno in vizionarsko delali za samostojno slovensko državo. Priloga na šestnajstih straneh, ki jo bogatijo članki Aleša Breclja, Saše Martelanca, Marijana Bajca in ki jo je uredil Matjaž Rustja, predstavlja uveljavljanje misli o samostojnosti in predstavi like tistih Slovencev, ki so si upali sanjati in delati za tako, samostojno Slovenijo. Posebno mesto je med njiimi imel Franc Jeza, sem pa spadajo še Mirko Javornik, Oton Muhr, pa tudi pobuda študijskih dnevov Draga in revija Zaliv. 
  
Uvodno misel k reviji z naslovom »Po božičnih poteh polstoletne Mladike« je napisal Saša Martelanc, ki umetelno prepleta odlomke uvodnikov preteklih božičnih Mladih. Med avtorji dobimo imena msgr. dr. Jakoba Ukmarja, pisatelja Karla Mauserja, Jožeta Peterlina, Ljubke Šorli, Vinka Beličica, Toneta Bedenčiča in dolgoletnega urednika Marija Maverja. 
V literarni del revije spada novela Anice Zidar »Tanka, mehka, čudovita vezenina«, ki je bila priporočena na 39. literarnem natečaju revije Mladika, in prvi del romana v nadaljevanjih Irene Žerjal »Peta Avenija in smrtne zagate (ali marmelada newyorških kolačev)«. Vladimir Kos je iz Japonske poslal pesem Lepši kot sen. 
Peter Merkù je v novem nadaljevanju Mojega življenja v Nemčiji pisal o svojem obisku španskega mesta La Coruña v sedemdesetih letih; ob tehničnem delu v tamkajšnji elektrarni podaja Merkù podatke in svoje razmišljanje o španski francovski preteklosti. 
V rubriki Borec za slovensko državo je Primož Sturman objavil pričevanje Martina Breclja o Francu Jezi in njegovi poliedrični naravi. Milan Gregorič pa je avtor zapisa o istrskem duhovniku in literarnem ustvarjalcu Alojzu Kocjančiču. 
Zanimiv in obsežen je intervju z dr. Katico Cukjati, ki ga je pripravila Erika Jazbar. Argentinska pravnica slovenskega rodu, rojena v Buenos Airesu staršem iz politične emigracije, je odvetnica in že sedem let predsednica Slovenske kulturne akcije, osrednje slovenske kulturne ustanove v Argentini, ki izdaja revijo »Meddobje« in skrbi za dogodke v Slovenski hiši. Pogovor teče o delovanju te ustanove, o dilemah glede jezika in prihodnosti. 
Zoltan Jan je avtor zapisa »Prispevek prof. Marije Pirjevec k poznavanju naše identitete z vidika literarne zgodovine«, ki je nastal ob profesoričinem življenjskem jubileju na posebnem večeru v Narodnem domu v Trstu v začetku decembra. 
Sledijo še novice Antene in Novice Knjižnice Dušana černeta o knjižnih izdajah Tržaške škofije v slovenščini.

MLADIKA © 2010