Lipetova pripoved je prijetna, večkrat zabavna, v njej občudujemo izredno življenjskost in neverjetno prilagodljivost: Lipe Kosec gre lahkotno skozi dvajseto stoletje, ki je doživelo dve svetovni in nekaj evropskih vojn, rojevanje in izginotje ideologij, nastajanje in padec držav. Gospod Kosec se je večkrat znašel v tem vrtincu, tudi ko bi lahko stal ob strani. Človek, ki je živel celo stoletje, je s svojim stoletjem tudi živel. Še sam je kdaj poskrbel, da ne bi šel kak zgodovinski dogodek mimo njega, da ne bi bil prikrajšan za vznemirljivo doživetje, ki ga je v pozni starosti posredoval tudi drugim.
Usoda je hotela, da se je večkrat znašel v različnih zgodovinskih trenutkih v osrčju dogajanja in da je lahko na koncu svojega življenja rekel: tudi jaz sem bil zraven. Zgodovinska poanta zaznamuje že njegovo rojstvo, saj ga pritrese na svet veliki ljubljanski potres: rodi se dva tedna kasneje, 29. aprila 1895, kot sin Franca Kosca in Marije Srčnik. Sam cesar ga obišče v prvih dneh življenja.
Lipe Kosec kaj kmalu postane vandrovec, kasneje orjunaš in tigrovec, odloči se za Osvobodilno fronto, zraven pa ima še službo v ljubljanskem gledališču, se poroči leta 1940 in si ustvari družino. Dočaka visoko starost, 29. aprila 1995 praznuje svojo stoletnico. Umre 20. septembra istega leta v Ljubljani.