Slikar Bogdan Grom, po rodu Tržačan, predlaga potovanje po krajih, ki jih doživljamo skozi filter njegovih likovnih zapisov in spominske pripovedi. Spremljati ga po postajah, mimo katerih nas vodi, ni težko: odpotujemo s Kontovela, nadaljujemo do Proseka, nato se prosto sprehodimo po Krasu, da spet pridemo do morja, v Devin, in končno še v osrčje Trsta. Gre za dela, ki krijejo desetletje: od leta 1947, ko se je Bogdan Grom vrnil v Trst, do 1957, letnice avtorjevega odhoda v Združene države. Novejše kritiško zgodovinopisje ni dovolj raziskalo tega obdobja slikarjeve dejavnosti, to pa so dokumenti, neposredno ali posredno vezani na točno določeno zemljepisno in kulturno območje. Na osnovi tehnike ali stopnje izdelave ni bilo opravljeno nobeno razločevanje, in to je pomembna značilnost celotnega načrta, ki ga skandirajo kraji in ne časovno zaporedje
O Gromu in njegovem umetniškem svetu v uvodnem esejističnem delu spregovorijo likovni kritiki Vanja Strukelj, Jasna Merkù in F. Peter Rose v trojezični slovensko-italijansko-angleški izdaji.