Predgovor: Lev Kreft

Estetska misel italijanskega filozofa Antonia Banfija (1886-1957), ki je svojo izobrazbo dopolnil v stiku z nemško kulturo, predvsem fenomenološko, in njegov vpliv v povojnem času sta glavni predmet te knjige. Avtorica, glasbenica in muzikologinja Luisa Antoni namenja posebno pozornost glasbeni estetiki kot polnopravnemu delu splošnejše estetike in polaga pozornost spisom enega izmed očetov italijanske muzikologije, Luigija Rognonija, in njegovi zgodovinski vpetosti v miselni prostor, v katerega sodijo tudi njegovi študijski kolegi (Luciano Anceschi, Dino Formaggio, Enzo Paci), ki so bili Banfijevi učenci. Namen knjige je bil po avtoričinih besedah »ugotoviti, ali in v kolikšni meri se je razmišljanje Antonia Banfija res zarezalo v poznejšo italijansko estetiko in koliko so njegove domneve vplivale na poznejše razmišljanje o glasbi«. Avtorica pa v tem delu tudi posredno odgovarja na vprašanje, ali je glasbena estetika upravičeno del filozofije, saj se celo sama estetika zdi kot neke vrste stranska veja glavne filozofske krošnje.

Knjiga o Banfiju in njegovem krogu prinaša v slovenski filozofski in glasbeni prostor glasbeno estetiko, kakršne nismo bili vajeni, hkrati pa predstavlja tako študijo, ki jo je potrebovala tudi izvirno italijansko prizorišče.